Botanični vrt, ustanovljen ob koncu 19. stoletja na lokalni univerzi. Na 7,8 hektarja velikem območju raste približno 10.000 rastlin z vsega sveta. Razdeljen je na več manjših delov.
Zunanji vrt je sestavljen iz naslednjih delov: V sistematičnem delu in pripadajočem arboretumu je na ogled približno 2500 rastlinskih vrst, razvrščenih v skupine glede na njihovo znanstveno ugotovljeno evolucijsko sorodnost, ki dokazujejo napredek v razvoju rastlin, ki se je na različnih evolucijskih poteh zgodil v več milijonih let. Na podlagi približno 350 vrst so v morfološkem oddelku predstavljene nekatere od številnih edinstvenih značilnosti, ki so jih rastline razvile kot bistvene prilagoditve za preživetje v svojem okolju in jih je mogoče opredeliti kot funkcionalne tipe rastlin. V teh primerih sta vloga preživetja in prenosa genov na naslednjo generacijo z razmnoževanjem predstavljala katalizator za nastanek različnih, a osupljivo podobnih morfoloških načrtov v različnih skupinah rastlin. V poglavju o zdravilnih rastlinah je več kot 200 vrst, ki se uporabljajo kot zdravilne, medicinske, začimbne, barvilne, vlaknate in tehnološke rastline, razvrščenih v skupine glede na njihove glavne sestavine in iz njih izhajajočo uporabo. V razdelku o zgodovini uporabnih rastlin v severovzhodni Nemčiji je prikazanih približno 60 vrst, ki so bile od neolitika naprej vnesene na območje današnje severovzhodne Nemčije, kar se v veliki meri nanaša na obdobja človeške zgodovine in pojavljanja vrst.
Na drugih delih vrta, v habitatnih oddelkih, je rastlinam omogočeno, da rastejo tako, kot rastejo v naravi (večinoma). Pomembni dejavniki v teh delih so ekološke značilnosti rastišča in medsebojni vplivi med rastlinami. Poleg habitatov sipin in vmesnih močvirij, spomladanskih in mokrotnih travnikov, peščenih suhih travnikov, bukovega gozda in jelševega gozda majhen potok in trije ribniki odražajo vpliv različnih ekoloških habitatov na razvoj raznolikosti v rastlinskem kraljestvu. V alpskem vrtu, v katerem živi približno 1500 vrst, si lahko ogledamo, kako so se rastline na visokogorskih in subalpskih ravneh prilagodile na kompleks ekstremnih okoljskih pogojev, vključno s kislimi in bazičnimi skalnatimi ostenji. Rastline so razvile nekaj posebnih in barvitih prilagoditev. Čeprav pripadajo zelo različnim sistematskim skupinam, te rastline kažejo nekaj osupljivih podobnosti.
Manjši deli vključujejo japonski vrt, zbirko zimzelenih rastlin in del zaščitenih avtohtonih rastlinskih vrst. Ločene oddelke izobraževalnega vrta, terapevtskega vrta in informacijskega vrta za čebele vodijo zunanji partnerji.
V rastlinjakih so zbirke (približno 1000 vrst) tropskih poljščin in rastlin deževnega gozda, subtropskih vrst iz puščav in polpuščav po vsem svetu ter vrst sredozemskega podnebja s štirih celin. Geografski poudarek naših zbirk je na celinski Afriki, Madagaskarju in Kanarskih otokih (paleotropi). Posebne zbirke vključujejo številne na izsušitev odporne oživljene rastline in mesojede rastline, na katere se osredotočajo raziskovalni projekti.